NOVICE | ZDRUŽENJE OFTALMOLOGOV SLOVENIJE

Ljuba Neudauer-Resnik, dr. med.

(6.11.1953 – 10.6.2023)

Poslavljamo se od kolegice Ljube Neudauer – Resnik, naše cenjene ptujske oftalmologinje. Pred kakšnimi desetimi dnevi je bila operirana, nato pa je prišlo do nerešljivih zapletov in se ni več vrnila domov. Novembra letos bi bila stara 70 let.

Povedali so mi, da je v svoji očesni ambulanti neumorno delala praktično do odhoda v bolnišnico, na spletni strani pa sem prebral njen urnik: trikrat tedensko ves dan in dvakrat dopoldne. Na polno torej. Sedaj si je komaj dala dopovedati, da naj si tokrat po operaciji vsaj 2 meseca vzame čas zase. Tako so že naročeni bolniki dobili nov datum za pregled septembra. Da, bila je predana bolnikom in svoji oftalmologiji. Cenila je svoje sodelavce.

Rojena je bila v ptujski zdravniški družini, družbo sta ji delala brata Matic in Tomaž. Mama, tudi Ljuba, je bila pediatrinja, oče Jože pa internist, eden takrat redkih doktorjev znanosti izven ljubljanske klinike. Ni čudno, da se je naša Ljuba odločila za študij medicine, ki ga je končala izjemno hitro. V SB Ptuj se je zaposlila januarja 1978, stara še ne 25 let.

Midva sva se spoznala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je prišla na specializacjo na Očesni oddelek v Maribor, kjer sem bil takrat predstojnik. Bila je natančna, skrbna, zanesljiva, zelo prizadevna in željna znanosti ter korektna do sodelavcev. Spomnim se, da mi je bilo kar žal, da je vezana na ptujsko bolnišnico, kamor se je vrnila po v Ljubljani opravljenem specialističnem izpitu leta 1983.

Avgusta 1992 je izkoristila novo možnost, zapustila je ptujsko bolnišnico in odprla sedanjo zasebno očesno ambulanto s koncesijo. 

Vsa ta leta smo se srečevali na številnih strokovnih dogodkih na našem oddelku, po Sloveniji, na Hrvaškem in v ostalih republikah bivše skupne države, kasneje pa tudi na nekaterih Kongresih po Evropi. Srečanja so bila tudi osebno prijetna in kolegialna. Spremljala je razvoj znanosti, kar je v danih možnostih uporabila tudi pri delu s svojimi bolniki. Ukvarjala se je predvsem s splošno oftalmologijo, ki jo bolniki najbolj potrebujejo. Bolniki so jo imeli radi, ji zaupali in jo cenili.

Ob vsem opisanem je bila naša Ljuba tudi skrbna »mater familias«. Mož je bil pravnik s svojo odvetniško pisarno. Leta 1986 se jima je rodil sin Gregor, ki je sedaj tudi odvetnik. Žal je zakon leta 1995 razpadel. Ostala sta sama. Življenje pa je neizprosno in med študijem je Gregorju umrl oče. Tako sta ostala zares sama za vse. Gregor pravi, da brez mamine pomoči in njune medsebojne navezanosti, ne ve, kaj in kako bi bilo z njim.

Je pa življenje res nepredvidljivo: koncem marca letos je Ljuba dobila prvo vnukinjo. Ime ji je Vita, v latinščini življenje. Kakšna simbolika! Veselje v družini je bilo seveda neizmerno in Ljuba si je verjetno mislila - le še ta operacija, pa se bom lahko razdajala še kot babica...

Žal je usoda poskrbela za to, da je bilo to veselje za našo Ljubo izjemno kratko.

Requiescat in pace, naj počiva v miru!

Prim. Bojan Gračner, dr. med., višji svetnik

Maribor, 16.6.2023